ODNOS DIJAKOV KMETIJSKE ŠOLE GRM IN BIOTEHNIŠKE GIMNAZIJE DO HRANE
Na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji Novo mesto hrana ni zgolj trgovski artikel. Šola s svojo bogato tradicijo, ki sega v leto 1886, izobražuje mlade na področjih kmetijstva, naravovarstva, hortikulture in živilstva. Z lastnim šolskim posestvom, ki obsega polja, sadovnjake, vinograde in hleve, šola predstavlja srce dolenjske kmetijske stroke. Kljub temu da se dijaki tukaj neposredno učijo o pridelavi, se tudi v naših vrstah soočamo z izzivom sodobnega časa, in sicer kako preprečiti, da bi hrana postala odpadek.
PREHRANSKA VERIGA IN LOKALNA SAMOOSKRBA
Prehranska veriga na Grmu je kratka in neposredna. Večina pridelkov, pridelanih na šolskih njivah, konča na krožnikih dijakov in zaposlenih. Lokalna samooskrba je naša velika prednost, saj zmanjšuje potrebo po dolgem transportu in embalaži, kar neposredno niža ogljični odtis.
Opravljena anketa med dijaki naše šole je pokazala, da mladi v domačem okolju, kjer so pogosto v stiku z družinsko tradicijo kmetovanja, s hrano ravnajo spoštljivo. Večina dijakov doma hrano zavrže le redko, kar dokazuje, da poznavanje izvora hrane krepi zavest o njeni vrednosti. Težave se pojavljajo predvsem pri svežih pridelkih, kjer bi z boljšim načrtovanjem porabe sadja in zelenjave lahko dosegli še boljše rezultate.
IZZIVI V ŠOLSKI JEDILNICI
Čeprav dijaki teoretično vedo, da je zavržena hrana okoljski problem, praksa v šolski jedilnici razkriva razkorak. Podatki kažejo, da le majhen delež dijakov vedno poje celoten obrok šolske malice. Kot glavni razlog navajajo okus hrane. Še posebej izstopa dejstvo, da dijaki pogosto vnaprej zavrnejo zelenjavne priloge. S tem sicer preprečijo neposredne odpadke na krožniku, a hkrati izgubljajo ključne vire hranil, ki so bili pridelani prav na naših tleh.
ZAVRŽENA HRANA IN PODNEBNE SPREMEMBE
Pomembno je opozoriti na neposredno povezavo med zavrženo hrano in podnebnimi spremembami. Dijaki na šoli prepoznavajo in poznajo vplive na onesnaženje voda, tal in biotsko raznovrstnost. Vsako zavrženo jabolko in kos kruha namreč predstavlja zapravljeno energijo in vodo, ki sta bili vloženi v pridelavo hrane. Dijaki sicer menijo, da bi na naši šoli, ki izobražuje bodoče kmetovalce, naravovarstvenike, slaščičarje, mesarje, strokovnjake za hortikulturo ..., morali pri vsakem predmetu vključevati teme, ki so povezane z zmanjševanjem ogljičnega odtisa. Včasih imajo občutek, da se tovrstnim temam nameni premalo pozornosti.
REŠITEV
Obeležitev dneva brez zavržene hrane z okusnimi prigrizki dijakov Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije
Zmanjšanje količine zavržene hrane zahteva celostni pristop. Dijaki kot ključno rešitev vidijo boljše načrtovanje obrokov in večjo možnost izbire med meniji. Na Grmu Novo mesto imamo vse pogoje, da postanemo vzorčni primer trajnostnega ravnanja s hrano. Z večjim vključevanjem lastnih surovin v privlačne obroke in z izobraževanjem o pomenu sklenjenih prehranskih krogov lahko drastično zmanjšamo količino odpadkov.
Na šoli obeležujemo dan odpadne hrane s stojnicami, kjer dijaki pripravijo prigrizek iz neporabljene hrane in nam pokažejo, da tudi iz ostankov hrane lahko pripravimo nekaj okusnega.
Zapisali: Zala Berkopec in Ema Žnideršič, 3. b
