|   DOMOV   |    VIZITKA   |    KONTAKTNA STRAN   |    PRIJAVA

Koledar dogodkov
P T S Č P S N
 
 
1
 
2
 
3
 
4
 
5
 
6
 
7
 
8
 
9
 
10
 
11
 
12
 
13
 
14
 
15
 
16
 
17
 
18
 
19
 
20
 
21
 
22
 
23
 
24
 
25
 
26
 
27
 
28
 
29
 
30
 
 
 
 
ERASMUS
PRIJATELJI - POVEZAVE

MENTORJI.SI
AGRA - kmetijsko-živilski sejem
www.facebook.com/grmnm

Nahajate se tukaj

    PRAVILNIK O HIŠNEM REDU IN DISCIPLINI

    Na podlagi 8. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (Ur. l. RS 60/2010, v nadaljevanju: Pravilnik) ravnateljica Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije določa

    1 SPLOŠNE DOLOČBE


    1. člen
    (vsebina pravil)
     

    Ta pravila določajo pravice, dolžnosti in prepovedi za redne dijake (v nadaljnjem besedilu: dijaki) v času organiziranega izobraževalnega dela (v nadaljnjem besedilu: pouk), način uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti, izrekanje vzgojnih ukrepov za kršitve, določene s tem pravilnikom in z internimi pravili šole (v nadaljnjem besedilu: šolska pravila) ter pravice in dolžnosti strokovnih delavcev šole (v nadaljnjem besedilu: učitelji) in ravnateljice šole pri uresničevanju določb tega pravilnika.

    Pravice in dolžnosti dijaka izhajajo iz statusa dijaka in so enake za mladoletne in polnoletne dijake.


    2. člen
    (šolska pravila)

    Šolska pravila urejajo:
    - pravice in dolžnosti dijakov ter prepovedi;
    - merila in postopek za podeljevanje pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom;
    - opredeljevanje kršitev in vzgojnih ukrepov;
    - hišni red;
    - način sodelovanja s starši oziroma z zakonitimi zastopniki (v nadaljevanju: starši);
    - pravila obveščanja in opravičevanja odsotnosti;
    - upravičene razloge za zamujanje in predčasno odhajanje od pouka;
    - način odločanja o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz zdravstvenih razlogov in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času oprostitve sodelovanja pri pouku;
    - način obravnave dijaka, ki mu je začasno prepovedana prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne in način vključitve dijaka v vzgojno-izobraževalno delo v času začasne prepovedi prisotnosti pri pouku oziroma pouku določenega dne;
    - pravila uporabe osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem;
    - način zagotavljanja varnosti in zdravja dijakov v skladu s posebnimi predpisi;
    - informiranje dijakov ter
    - druga pravila za udeležence v izobraževalnem procesu v skladu s Pravilnikom o šolskem redu v srednjih šolah (v nadaljevanju: Pravilnik) in z drugimi predpisi.

    2 PRAVICE, DOLŽNOSTI, PREPOVEDI IN AKTIVNOSTI DIJAKOV


    3. člen
    (pravice dijaka)

    Dijak ima pravico do:
    - prisotnosti pri pouku,
    - kakovostnega pouka,
    - sprotne in objektivne informacije,
    - spoštovanja osebnosti,
    - upoštevanja individualnih in razvojnih posebnosti,
    - varnosti in zaščite pred vsemi oblikami nasilja,
    - enakopravnega obravnavanja, ne glede na spol, raso, etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
    - varnega, zdravega in vzpodbudnega delovnega okolja,
    - strokovne pomoči in svetovanja pri šolskem delu,
    - varovanja osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
    - delovanja v skupnosti dijakov,
    - izražanja mnenja in posredovanja predlogov, povezanih z vzgojno-izobraževalnim delom šole,
    - razgovora, zagovora in pritožbe v postopku ukrepanja.


    4. člen
    (dolžnosti dijaka)

    Dijak ima predvsem dolžnost, da:
    - redno in pravočasno obiskuje pouk ter odgovorno izpolnjuje obveznosti, določene z izobraževalnim programom, letnim delovnim načrtom šole, urnikom in drugimi predpisi,
    - dijakov in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
    - ravna v skladu z določili Pravilnika, s Šolskimi pravili in z navodili delavcev šole,
    - skrbi za lastno zdravje in varnost in ne ogroža zdravja in varnosti ter telesne in duševne integritete drugih,
    - skrbi za čisto okolje, higieno, red in urejenost šole ter njene okolice,
    - spoštuje splošne civilizacijske vrednote in posebnosti različnih kultur,
    - spoštuje pravice dijakov, delavcev šole in drugih,
    - prispeva k ugledu šole,
    - varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole, lastnino dijakov, delavcev šole ter drugih.


    5. člen
    (prepovedi)

    V prostorih šole, na šolskih površinah, v okviru šolskih in obšolskih dejavnostih ter povsod, kjer se izvajajo dejavnosti šole, je prepovedano:
    - psihično in fizično nasilje;
    - kajenje, uživanje alkohola in drugih drog;
    - prisostvovanje pod vplivom alkohola in drugih drog;
    - posedovanje, ponujanje ali prodajanje alkohola in drugih drog;
    - posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja;
    - uporabljanje osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili Šolskih pravil;
    - obnašanje v nasprotju z določili Pravilnika, s Šolskimi pravili in z navodili delavcev šole;
    - v času izvajanja učnega procesa uporabljati mobilne telefone ter prenosne avdio in video naprave.

    3 PRAVILNIK O PODELJEVANJU POHVAL, PRIZNANJ IN NAGRAD DIJAKOM


    6. člen

    Ta pravilnik ureja način dodeljevanja pohval, nagrad in drugih priznanj dijakom Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije (v nadaljevanju: šole).


    7. člen

    Dijaki ali skupine dijakov lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in nagrade.


    8. člen

    Pohvale, priznanja in nagrade dijakom ali skupinam dijakov lahko predlagajo:
    - razrednik,
    - drugi strokovni delavci šole,
    - mentorji dejavnosti,
    - ravnatelj,
    - oddelčne skupnosti in skupnost dijakov šole,
    - športni klubi druge organizacije,
    - starši.


    9. člen

    - Pohvale so lahko ustne ali pisne.
    - Kadar se dijak ali več dijakov izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so lahko pohvaljeni ustno.
    - Ustne pohvale lahko izrekajo: razrednik, mentor posameznih dejavnosti in učitelji.
    - Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.
    - Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje dijaka.
    - Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri obveznih izbirnih vsebinah oz. interesnih dejavnosti.

    Pisne pohvale se podeljujejo za:
    - prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, obveznih izbirnih vsebinah oz. interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole;
    - prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri različnih dejavnostih izven pouka;
    - doseganje vidnih rezultatov na šolskih športnih ali drugih tekmovanjih in srečanjih dijakov z različnih področij znanja in delovanja;
    - spoštljiv odnos do odraslih in nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo in
    - drugih razlogov, ki jih ravnatelj, učiteljski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za razlog ustne ali pisne pohvale.

    Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini dijakov. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole.


    10. člen

    Priznanja podeljuje dijakom ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.


    11. člen

    Priznanja se podeljujejo za:
    - večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem in izvenšolskem delu;
    - doseganje vidnih rezultatov na raznih tekmovanjih in srečanjih dijakov, ki so organizirana za območje občine, regije in celotne države;
    - večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri raznih obveznih izbirnih vsebinah oz. interesnih dejavnostih;
    - doseganje vidnih rezultatov na športnih in drugih področjih, kjer dijaki predstavljajo šolo,
    - večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti dijakov šole;
    - drugih razlogov, ki jih ravnatelj, učiteljski zbor šole ali razrednik in mentorji ocenijo kot primerne za razlog podelitve priznanja


    12. člen

    Dijaki lahko dobijo nagrado zaradi izjemnih dosežkov. Dijaki, ki so že prejeli priznanje iz 11. člena tega pravilnika, lahko zaradi uspešnega širjenja ugleda šole v okolju, v katerem živijo ali v primeru promocije šole izven sedeža šole, dobijo tudi nagrado.

    Vrsto nagrade za posameznega dijaka določi ravnatelj v sodelovanju z dijakovim razrednikom oziroma mentorjem.

    Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih dijak lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.


    13. člen

    Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj praviloma ob zaključku šolskega leta na slavnosten način.
    V izjemnih okoliščinah, ki jih narekuje temelj za dodelitev priznanj ali nagrad, se lahko priznanja in nagrade podeljujejo vse šolsko leto.

    4 KRŠITVE ŠOLSKIH PRAVIL


    14. člen

    Lažje kršitve so:
    - neprimeren odnos do pouka,
    - neprimeren odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
    - neprimeren odnos do šole, šolskega ali drugega premoženja,
    - kajenje,
    - večkratno zamujanje pouka,
    - samovoljno oddaljevanje od skupine pri praktičnem pouku, v katero je dijak razporejen,
    - kolektivni izostanek od organiziranih oblik vzgojno-izobraževalnega dela,
    - dejanja, ki škodujejo ugledu šole,
    - neodgovorno izpolnjevanje šolskih obveznosti,
    - neprimerno vedenje v šoli,
    - kršitve Šolskih pravil hišnega reda,
    - neupoštevanje šolskih pravil ocenjevanja,
    - neupoštevanje dolžnosti Pravilnika,
    - uporaba osebnih naprav za povezovanje s podatkovnim in telekomunikacijskim omrežjem v nasprotju z določili Šolskih pravil.


    15. člen

    Težje kršitve so:
    - ponavljajoče se lažje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen opomin razrednika,
    - tatvina,
    - ponarejanje,
    - uživanje alkohola,
    - samovoljna prisvojitev tuje stvari,
    - žaljiv odnos do dijakov, delavcev šole in drugih,
    - posedovanje nevarnih predmetov ali sredstev,
    - neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu,
    - namerno poškodovanje šolskega premoženja ali drugega premoženja.


    16. člen

    Najtežje kršitve so:
    - ponavljajoče se istovrstne težje kršitve, za katere je bil dijaku izrečen ukor;
    - psihično, fizično, spolno nasilje ter nasilno izražanje nestrpnosti do različnih ljudi;
    - uživanje oziroma prisotnost pri pouku oz. drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalnega dela pod vplivom alkohola ali drugih drog;
    - prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje alkohola ali drugih drog;
    - posedovanje predmetov in sredstev, ki ogrožajo varnost in zdravje ljudi ali varnost premoženja;
    - ponarejanje ali uničevanje šolske dokumentacije;
    - samovoljna prisvojitev tuje stvari večje vrednosti;
    - neupoštevanje predpisov o varnosti in zdravju pri delu, kar je povzročilo hujšo telesno poškodbo ali večjo materialno škodo;
    - namerno uničevanje šolskega ali drugega premoženja;
    - neopravičena odsotnost, ki presega 35 ur v šolskem letu oz. v sorazmernem deležu pri krajši organizaciji pouka v šolskem letu.

    5 UKREPI ZA KRŠITVE


    17. člen

    Za kršitve, določene s Pravilnikom in s Šolskimi pravili, se določajo alternativni ukrepi ali izrekajo vzgojni ukrepi.

    1. Alternativni ukrepi so:
    - pobotanje oziroma poravnava,
    - poprava škodljivih posledic ravnanja,
    - opravljanje dobrih del,
    - premestitev v drug oddelek istega izobraževalnega programa.

    2. Vzgojni ukrepi so:
    - ustni opomin,
    - opomin,
    - ukor razrednika,
    - ukor oddelčnega učiteljskega zbora,
    - ukor učiteljskega zbora,
    - pogojna izključitev,
    - izključitev.

    18. člen
    (začasna prepoved prisotnosti pri pouku)

    Ne glede na prvo alinejo 3. člena Šolskih pravil se dijaku lahko začasno prepove prisotnosti pri uri pouka oziroma pouku določenega dne v naslednjih primerih:
    - če ogroža življenje ali zdravje dijakov ali drugih,
    - če neprestano moti pouk.

    Dijaka, ki se mu začasno prepove prisotnost pri uri pouka oziroma pouku določenega dne, se vključi v delo v knjižnici ali pri svetovalni delavki. V primeru začasne prepovedi prisotnosti pri  pouka določenega dne se o tem obvesti starše dijaka oz. zakonite zastopnike.

    19. člen
    (stopnjevanje vzgojnih ukrepov)

    - Vzgojni ukrepi se praviloma stopnjujejo.
    - Ustni opomin se dijaku lahko izreče za lažje kršitve in/ali za 1-2 neopravičeni uri.
    - Opomin se dijaku lahko izreče za lažje kršitve in/ali za 9 neopravičenih ur.
    - Ukor razrednika se dijaku lahko izreče za težje kršitve in/ali za 10-19 neopravičenih ur.
    - Ukor oddelčnega učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za težje kršitve in/ali za 20-29 neopravičenih ur.
    - Ukor učiteljskega zbora se dijaku lahko izreče za najtežje kršitve, pa tudi za primer težje kršitve in/ali za 30-34 neopravičenih ur.
    - Pogojna izključitev in izključitev se dijaku lahko izreče za najtežjo kršitev, določeno v 16. členu Šolskih pravil in/ali za neopravičeno odsotnost,  ki presega 35 ur v šolskem letu oz. v sorazmernem deležu pri krajši organizaciji pouka v šolskem letu. V primeru pogojne izključitve dijak obiskuje pouk. Če stori v času pogojne izključitve težjo ali najtežjo kršitev, se mu izreče izključitev.

    6 UGOTAVLJANJE KRŠITEV IN UKREPANJE


    20. člen
    (uvedba in vodenje postopka ugotavljanja rešitve)

    Za uvedbo postopka ugotavljanja kršitev, določenih s Pravilnikom in s Šolskimi pravili in za vodenje postopka ugotavljanja kršitev, za katere se izreče opomin, ukor razrednika, ukor oddelčnega učiteljskega zbora ali ukor učiteljskega zbora, je pristojen razrednik dijaka, za pogojno izključitev ali izključitev iz šole pa ravnateljica šole.

    Z uvedbo postopka je potrebno začeti v šolskem letu v katerem je bila kršitev storjena, najkasneje pa v tridesetih dneh od dneva, ko se je izvedelo za kršitev in dijaka, ki je kršitev storil. V primeru najtežje kršitve, ki bi imela za posledico izključitev, se postopek lahko uvede in vodi kadarkoli v času izobraževanja dijaka.


    21. člen
    (razgovor in zagovor)
     

    Pred ukrepanjem razrednik opravi razgovor z dijakom, na željo dijaka pa se razgovor opravi z ravnateljem. Če dijak pred ukrepanjem uveljavlja pravico do zagovora, se zagovor ob prisotnosti razrednika in staršev opravi pred ravnateljem. Če s starši ni bilo mogoče vzpostaviti stika ali če so prisotnost odklonili, lahko ravnatelj opravi zagovor dijaka brez prisotnosti staršev. V tem primeru lahko na predlog dijaka zagovoru prisostvuje strokovni delavec.     


    22. člen
    (okoliščine, ki se upoštevajo pri izbiri ukrepa)

    Pri izbiri vzgojnega ukrepa šola upošteva težo kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostno zrelost dijaka, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za ukrepanje, postopnost pri ukrepanju in možne posledice ukrepanja. Če ravnatelj po proučitvi vseh okoliščin oceni, da dijak potrebuje pomoč oziroma svetovanje, lahko odloči, da se postopek ukrepanja zoper dijaka ustavi.


    23. člen
    (odločanje o ukrepu)

    - O alternativnem ukrepu odloči razrednik, razen v primeru premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa, o katerem odloči učiteljski zbor.
    - O ustnem opominu, opominu in ukoru razrednika odloči razrednik.
    - O ukoru oddelčnega učiteljskega zbora odloči oddelčni učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.
    - O ukoru učiteljskega zbora odloči učiteljski zbor šole z večino glasov vseh prisotnih članov.
    - O pogojni izključitvi in izključitvi odloči učiteljski zbor šole s tajnim glasovanjem in z dvotretjinsko večino glasov vseh članov.


    24. člen
    (določitev alternativnega ukrepa)

    Alternativni ukrep se lahko določi namesto vzgojnega ukrepa, razen premestitve v drug oddelek istega izobraževalnega programa, ki se lahko določi le namesto ukora učiteljskega zbora.

    Pristojni organ (razrednik), po posvetovanju s svetovalno službo, pisno določi način izvrševanja alternativnega ukrepa, trajanje, kraj in rok za izvršitev ukrepa ter osebo, ki bo spremljala izvajanje ukrepa.

    Alternativni ukrep se izvršuje tako, da je dijaku omogočeno obiskovanje pouka.

    Z vsebino alternativnega ukrepa iz drugega odstavka tega člena razrednik seznani dijaka in starše.

    Če dijak z določenim alternativnim ukrepom ne soglaša ali ga ne izvrši na določen način in v določenem roku, mu pristojni organ izreče vzgojni ukrep.

    Alternativni ukrep preneha veljati, ko je izvršen.

    25. člen
    (aktivnosti pred izrekom izključitve)

    Pred izrekom izključitve je potrebno pridobiti:
    - mnenje razrednika,
    - mnenje šolske svetovalne službe,
    - mnenje oddelčne skupnosti dijakov,
    - druga mnenja, če je potrebno.

    V primeru izključitve nudi šola dijaku pomoč pri vključitvi v drugo šolo oziroma pri
    nadaljevanju izobraževanja, če dijak za pomoč zaprosi.


    26. člen
    (izrek vzgojnega ukrepa)

    Vzgojni ukrep se dijaku izreče v obliki sklepa, razen izključitve, ki se dijaku izreče v obliki odločbe (v nadaljnjem besedilu: akt o izreku vzgojnega ukrepa).

    Akt o izreku vzgojnega ukrepa mora biti obrazložen in mora vsebovati pouk o pravnem varstvu.

    Akt o izreku vzgojnega ukrepa se vroči dijaku in staršem najkasneje v osmih dneh po izreku vzgojnega ukrepa.

    Dijaku, ki je storil najtežjo kršitev, zaradi katere bo izključen, se lahko prepove obiskovanje pouka že pred dokončnostjo odločbe o izključitvi.

    O prepovedi obiskovanja pouka pred vročitvijo odločbe o izključitvi odloči ravnatelj s sklepom, zoper katerega ni pritožbe, lahko pa ga dijak ali starši izpodbijajo v pritožbi zoper odločbo o izključitvi.

    O prepovedi obiskovanja pouka z dnem vročitve odločbe o izključitvi odloči učiteljski zbor. V tem primeru se prepoved obiskovanja pouka določi v odločbi o izključitvi.


    27. člen
    (zadržanje ukrepanja)

    Ravnatelj zaradi kršitve pri vodenju postopka ali zaradi drugih utemeljenih razlogov lahko zadrži ukrepanje in določi rok za odpravo kršitev oziroma odloči, da se postopek ponovi ali ustavi.


    28. člen
    (veljavnost vzgojnega ukrepa in izbris ukrepa)

    Vzgojni ukrepi veljajo eno koledarsko leto, razen izključitve, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.

    Če se med trajanjem ukrepa, razen izključitve, ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, odloči o izbrisu ukrepa in o tem obvesti dijaka in starše.

    29. člen
    (skrajšani postopek izključitve)

    Če dijak od začetka šolskega leta ne obiskuje pouka oziroma ga preneha obiskovati, starši pa o odsotnosti dijaka ne obvestijo šole, v roku iz 51. člena tega pravilnika šola o tem obvesti starše priporočeno s povratnico, jih seznani s posledicami odsotnosti in jim določi sedemdnevni rok za odgovor.

    Če šola v osmih dneh ne prejme odgovora staršev, izda dijaku odločbo o izključitvi brez vodenja postopka ugotavljanja kršitve.


    30. člen
    (dokumentacija)

    O aktivnostih v postopku ukrepanja je potrebno voditi pisno dokumentacijo v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju.

    7 VARSTVO PRAVIC DIJAKOV


    31. člen
    (pritožba)

    Zoper akt o izreku opomina, ukora razrednika in ukora oddelčnega učiteljskega zbora se dijak ali starši lahko pisno pritožijo ravnatelju, zoper akt o izreku ukora učiteljskega zbora in pogojne izključitve pritožbeni komisiji oziroma komisiji za varstvo pravic, zoper akt o izreku izključitve pa svetu zavoda.

    Pritožbo iz prejšnjega odstavka je potrebno vložiti v osmih dneh po prejemu akta o izreku vzgojnega ukrepa.


    32. člen
    (pritožbena komisija oziroma komisija za varstvo pravic)

    Komisija ima tri člane, od katerih vsaj eden ni strokovni delavec šole. Člane in predsednika komisije ter njihove namestnike imenuje Svet zavoda na predlog ravnateljice za obdobje od 1. oktobra do 30. septembra naslednjega leta.


    33. člen
    (odločanje o pritožbi)

    O pritožbi je potrebno odločiti v petnajstih dneh po prejemu pritožbe tako, da se:
    - pritožbi ugodi,
    - pritožbi ugodi in odloči, da se postopek ukrepanja ponovi in o ukrepu ponovno odloči,
    - pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

    Odločitev ravnatelja, pritožbene komisije oziroma komisije za varstvo pravic in sveta zavoda je dokončna.

    34. člen
    (sprememba ukrepa)

    Če se po ukrepanju ugotovi, da je bila v postopku ukrepanja storjena napaka ali da je bil ukrep izrečen ali določen neutemeljeno, je šola dolžna napako čim prej, najkasneje pa v desetih delovnih dneh od ugotovitve, popraviti oziroma ukrep spremeniti ali odpraviti ter o tem pisno obvestiti dijaka, starše pa priporočeno s povratnico.

    35. člen
    (veljavnost in izbris vzgojnega ukrepa)

    Vzgojni ukrepi iz 17. člena Šolskih pravil veljajo eno leto, razen izključitve iz šole, ki se praviloma izreče do konca šolskega leta, največ pa še za naslednje šolsko leto.

    Če se med trajanjem vzgojnega ukrepa ugotovi, da je ukrep dosegel svoj namen, lahko organ, ki je ukrep izrekel, izda sklep o izbrisu in sklep vroči dijaku in staršem.

    Po preteku roka iz prvega odstavka tega člena oziroma po izbrisu vzgojnega ukrepa iz prejšnjega odstavka se spis o vzgojnem ukrepu preneha hraniti v skladu s pravili o šolski dokumentaciji v srednješolskem izobraževanju.


    36. člen
    (sodno varstvo)

    Zoper odločitev Sveta zavoda se lahko sproži upravni spor.

    8 ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST


    37. člen
    (odškodninska odgovornost)

    Dijak je v skladu s predpisi o odškodninski odgovornosti odgovoren za škodo, ki jo povzroči v šoli.


    38. člen
    (odgovornost za inventar in uporabo prostorov)

    Dijaki uporabljajo inventar in prostore v kompleksu šolskega centra skladno z njihovim namenom. Razredniki in ostali strokovni delavci so dolžni dijake seznaniti z načinom in namenom uporabe inventarja in prostorov na šoli. O vsaki poškodbi inventarja ali stavbe je potrebno obvestiti učitelja, ki je uro vodil, dežurnega  učitelja, vodstvo šole ali hišnika. Škodo, ki je nastala namerno ali iz malomarnosti, dijak poravna po izstavljenem računu. Za škodo, ko storilca ni mogoče ugotoviti oziroma je bila povzročena kolektivno, nosi materialno odgovornost razred oziroma skupina dijakov, ki je sodelovala pri nastanku škode.
    V izjemnih primerih se lahko šola z dijaki  dogovori za druge načine poravnave škode.

    9 HIŠNI RED

    39. člen
    (Splošna določila hišnega reda)

    Glavni vhod v Kmetijsko šolo Grm in biotehniško gimnazijo se za dijake in delavce odpre ob 6. uri, ostali vhodi so zaklenjeni, skoznje vstopajo le zaposleni na šoli.

    Vsak dan se pouk prične ob 7.30, razen v primeru, ko je z urnikom pričetek določen drugače. Pouk se zaključi ob 13.45, razen v primeru, ko je drugače določeno z urnikom. V tem času je eden glavni odmor namenjen šolski malici. Potek malice nadzira dežurni učitelj.

    Med odmori se dijaki zadržujejo:
    - zunaj (pred glavnim vhodom);
    - v šoli (na hodnikih, v splošnih učilnicah, v jedilnici, v knjižnici in čitalnici).

    Med poukom dijaki ne smejo zapuščati šolskih prostorov, šolskega poslopja oziroma delovišč, razen z dovoljenjem učitelja (za 1 uro), razrednika ali vodstva šole.

    Dijaki, ki nimajo pouka, se zadržujejo v jedilnici, za red in  disciplino pa so odgovorni reditelji. V primeru njegove odsotnosti skrbi za disciplino predsednik razreda oziroma njegov namestnik.

    Obiskovalci se morajo ob prihodu v šolo javiti dežurnemu dijaku. Zaradi morebitnega motenja vzgojno-izobraževalnega dela je njihovo gibanje po šolskih prostorih omejeno.

    V primeru, če se dijak poškoduje med potekom vzgojno-izobraževalnega procesa, mora učitelj poskrbeti za dijaka, ga po potrebi spremiti k zdravniku in zagotoviti varstvo ostalim dijakom. O dogodku mora  obvestiti vodstvo šole in ga zabeležiti v ustrezno dokumentacijo.

    Če učitelj ugotovi, da dijak zaradi različnih vzrokov ni sposoben prisostvovati pouku (slabost, bolezen, pod vplivom alkohola ali drog), mora sam ustrezno ukrepati in o tem takoj obvestiti starše in vodstvo šole.

    Dijaki in delavci šole so odgovorni za urejenost in čistočo šole in njene okolice.

    - Uporaba mobilnih telefonov: V razredu je kakršna koli uporaba mobilnih telefonov in ostalih elektronskih naprav (MP3, iPod…) med poukom prepovedana. To pomeni, da morajo imeti mobilni telefoni izključeno zvonjenje in morajo biti pospravljeni (v torbi, žepu…). V nujnih primerih jih lahko uporabljajo med odmori, nikakor pa ne med poukom.
    Če dijak mobilni telefon oziroma elektronsko napravo uporablja in ovira šolsko delo (to velja tudi na dnevih dejavnosti, športnih dnevih, ekskurzijah, šoli v naravi…), mu ga/jo učitelj lahko začasno odvzame. Odvzeti mobitel učitelj preda razredniku, kjer telefon prevzame dijak. Razrednik o tem obvesti starše.
    - Snemanje in fotografiranje v šoli: Strogo je prepovedana uporaba mobitelov z namenom fotografiranja ali snemanja v šoli. Prav tako je v šoli med poukom in odmori prepovedana uporaba drugih naprav, ki omogočajo kakršno koli avdio in video snemanje oz. fotografiranje šolskih prostorov, zaposlenih in sošolcev, razen v primerih, ko ima oseba za to dovoljenje učitelja ali vodstva šole. Nepooblaščeno uporabo teh naprav bo šola obravnavala kot hujše kršenje hišnega reda in predpisov o varstvu osebnih podatkov.

    Sedenje dijakov na tleh po hodnikih med odmori ni dovoljeno, saj ovira prehod.

    Dijakom je dovoljeno parkiranje na spodnjem parkirišču in na parkirišču za dijaškim domom.

    Dijaki in zaposleni imajo pravico do zdravega delovnega okolja, zato je kajenje, uživanje alkohola in drog v šolskih prostorih in na šolskih površinah v okolici šole prepovedano.

    V šoli se dijaki vedejo dostojno in spoštljivo do drugih dijakov, zaposlenih na šoli in obiskovalcev.

    10 ORGANIZACIJA POUKA


    40. člen

    Vzgojno-izobraževalno delo v šoli poteka po šolskem koledarju, ki je sestavni del letnega delovnega načrta. Za posamezno leto se šolski koledar izdela na osnovi Pravilnika o šolskem koledarju, ki ga določi Ministrstvo RS za šolstvo in šport.


    41. člen

    Vzgojno-izobraževalno delo poteka v predvidenih učilnicah in prostorih, ki jih določi vodstvo šole. Poteka lahko tudi v obliki ekskurzij, potovanj, srečanj, v obliki »šole v naravi«, s sodelovanjem na raznih srečanjih, prireditvah, tekmovanjih...


    42. člen

    Učna ura vzgojno-izobraževalnega dela traja praviloma 45 minut, če z letnim delovnim načrtom ali programom dela za posamezno aktivnost ni drugače dogovorjeno.


    43. člen

    Pouk poteka praviloma v dopoldanskem času, s pričetkom ob 7.30 in se zaključi ob 13.45, oziroma 8. ura ob 14.45. Manjši del vzgojno-izobraževalnega dela lahko poteka tudi v popoldanskem času.

    Praktični del pouka – živinorejska praksa poteka izven ustaljenega urnika, in sicer v času oskrbe živali, zjutraj od 5.00 do 7.00 in popoldne od 17.00 do 20.00. Dijaki v času opravljanja tega dela pouka bivajo brezplačno v dijaškem domu. Upoštevati morajo hišni red v dijaškem domu. Dijaki brez soglasja organizatorja praktičnega pouka ne smejo spreminjati razporeda. V kolikor kršijo hišni red v dijaškem domu in morajo živinorejsko prakso nadomestiti v drugem terminu se jim drugo bivanje v dijaškem domu zaračuna po veljavnem ceniku.

    44. člen

    Trajanja učne ure odredi učitelj, ki učno uro vodi.


    45. člen
    (obvezna prisotnost pri pouku)

    Dolžnost dijakov (4. člen Šolskih pravil) je redno in pravočasno obiskovanje pouka in vseh drugih organiziranih oblik vzgojno-izobraževalnega dela ter izpolnjevanje obveznosti, ki jih določi posamezni učitelj (usklajene so po aktivih glede na posamezne izobraževalne programe ter z letnim delovnim načrtom šole in šolskim koledarjem). Kršitve tega določila spremlja in nadzira razrednik.
    Dijaki so na začetku šolskega leta seznanjeni s pogoji dela pri posameznih predmetih (npr.: praktični pouk posameznih programov), predmetnih področjih oziroma modulih. Obveznosti iz tega člena podrobneje opredeljujejo Šolska pravila ocenjevanja.


    46. člen
    (obvezne izbirne vsebine oziroma in interesne dejavnosti)

    Obvezne izbirne vsebine (v nadaljevanju: OIV) in interesne dejavnosti (v nadaljevanju: IND) so sestavni del predmetnika in se od predmetov oziroma modulov razlikujejo po načinu izvajanja. Število ur OIV in IND je za posamezni letnik določeno s programom. V kolikor se dijak ne udeleži OIV oziroma IND, mora to nadomestiti v okviru organizirane dejavnosti, lahko tudi ob sobotah. V primeru neudeležbe le-te,  lahko to dejavnost opravi le še v času popravnih izpitov. V nasprotnem primeru ne more napredovati v višji letnik. Tudi opravičena odsotnost od OIV oziroma IND se mora praviloma nadomestiti.


    47. člen
    (obveščanje dijakov)

    Obveščanje dijakov na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji poteka preko:
    - okrožnic,
    - dijaške skupnosti,
    - razrednikov,
    - učiteljev posameznih predmetov oziroma modulov,
    - predstavnikov oddelčnih skupnosti,
    - oglasnih desk,
    - šolskih spletnih strani.

    Plakati, ki jih želi kdo namestiti v šoli, morajo biti označeni z žigom šole.


    48. člen
    (sprotno obveščanje dijakov)

    Na določenem prostoru za obvestila je objavljen urnik za vsak razred, razpored učilnic, izvajalcev pouka, roditeljskih sestankov, govorilnih ur, razpored nadomeščanja, razporeditev dijakov pri praktičnem pouku ter druge pomembne informacije.


    49. člen
    (dejavnost dijakov)

    Dijaki lahko, po predhodno pridobljenem soglasju ravnatelja, izdajajo šolski časopis, druga gradiva, organizirajo šolska društva, šolski radio in drugo.


    50. člen
    (protest dijakov)

    Če dijaška organizacija, v katero je včlanjena več kot tretjina vseh dijakov v državi, organizira prekinitev pouka ali drugo obliko protesta (v nadaljnjem besedilu: protest), o protestu pisno obvesti ravnatelja najmanj pet delovnih dni pred protestom.

    O nameravani udeležbi na protestu dijak predhodno obvesti razrednika.
    Dijaška organizacija je dolžna, najkasneje v petih delovnih dneh od dneva protesta, šoli posredovati poimenski seznam s podpisi dijakov, udeležencev protesta.

    Če šola ne prejme seznama v roku iz prejšnjega odstavka je odsotnost dijakov, udeležencev protesta, neopravičena.

    Šola ni odgovorna za zagotavljanje varnosti dijakov, ki se udeležijo protesta.


    51. člen
    (izpis iz šole)

    Mladoletni dijak se lahko izpiše iz šole na podlagi soglasja staršev. O nameravanem izpisu polnoletnega dijaka šola obvesti starše.

    11 SODELOVANJE S STARŠI

    52. člen

    Stiki med šolo in starši potekajo v obliki govorilnih ur, ki so za vse oddelke vsako prvo sredo v mesecu od 16.30 dalje, izjema so meseci, v katerih so organizirani roditeljski sestanki ter mesec junij. Najmanj dvakrat na leto je za starše organiziran roditeljski sestanek; starši pa se lahko po dogovoru z razredniki oglasijo na šoli tudi v dopoldanskem času med odmori ali v času prostih ur. V tem času lahko pokličejo tudi po telefonu.

    12 PRAVILA OBVEŠČANJA IN OPRAVIČEVANJE ODSOTNOSTI


    53. člen
    (obveščanje o odsotnosti)
     

    Prisotnost pri pouku je obvezna. Starši, ob njihovem soglasju pa tudi športne, kulturne in druge organizacije ali šole, o vzroku odsotnosti dijaka obvestijo šolo najkasneje v treh delovnih dneh od prvega dne odsotnosti.
    Če šola o odsotnosti dijaka ni obveščena v roku iz prejšnjega odstavka, razrednik oziroma šola o odsotnosti dijaka obvesti starše najkasneje v štirih delovnih dneh od prvega dne odsotnosti, razen, če se s starši ni drugače dogovorila.
    Enourno odsotnost dijaka lahko opraviči učitelj predmeta oziroma modula.
    Če gre le za nekajurno odsotnost v dnevu, je dijak dolžan predhodno o tem obvestiti razrednika.

    Opravičilo v pisni obliki prinese dijak v petih dneh po vrnitvi k pouku. Iz utemeljenih razlogov lahko razrednik upošteva opravičilo tudi po izteku tega roka.

    Razrednik po prejemu obvestila iz prvega ali drugega odstavka tega člena odsotnost opraviči, če je razlog utemeljen.

    Če starši v roku iz prvega odstavka tega člena razrednika ne obvestijo o vzroku odsotnosti oziroma če je razlog odsotnosti neutemeljen, je odsotnost neopravičena.

    Če razrednik podvomi v resničnost razloga odsotnosti ali verodostojnost podpisa na obvestilu, to preveri pri starših.


    54. člen
    (opravičevanje odsotnosti)

    Odsotnost dijaka opraviči razrednik na podlagi presoje vzroka odsotnosti v (pisnem ali
    ustnem) opravičilu.

    13 OPRAVIČENI RAZLOGI ZA ZAMUJANJE IN PREDČASNO ODHAJANJE OD POUKA


    55. člen
    (razlogi za opravičeno zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka)

    Starši pisno zaprosijo razrednika, da dijaku zaradi utemeljenih razlogov (npr. vozni red javnih prevoznih sredstev, vzporedno izobraževanje in podobno) dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka. Ob pisni prošnji priložijo tudi ustrezna dokazila. Dijaku se zaradi utemeljenih razlogov lahko dovoli zamujanje ali predčasno odhajanje od pouka, v kolikor se s tem strinja razrednik. V kolikor je dijaku to dovoljeno, razrednik to evidentira v dnevnik.

    14 NAČIN ODLOČANJA O OPROSTITVI SODELOVANJA DIJAKA PRI POUKU IZ ZDRAVSTVENIH RAZLOGOV IN NAČIN VKLJUČITVE DIJAKA V VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNO DELO V ČASU OPROSTITVE SODELOVANJA PRI POUKU


    56. člen

    Dijak, ki je oproščen sodelovanja pri pouku športne vzgoje iz zdravstvenih razlogov, mora biti pri pouku prisoten. Učitelj ga v tem času lahko vključi v druge dejavnosti.

    Odločitev o oprostitvi sodelovanja dijaka pri pouku iz drugih predmetov oziroma modulov se sprejme na podlagi vloge staršev dijaka, ki jo naslovijo na ravnateljico. Strokovni delavci v sodelovanju z dijakom pripravijo načrt dela.

    15 KOMUNICIRANJE DIJAKOV Z UČITELJI


    57. člen

    Vse želje, pritožbe in prošnje sporočajo dijaki učiteljem, razrednikom, dijaški skupnosti, svetovalni delavki, pomočnici ravnateljice ali ravnateljici. Dijaki lahko pridejo k ravnateljici oziroma ostalim strokovnim delavcem po predhodnem dogovoru oziroma najavi. V nujnih primerih poiščejo dijaki pomoč pri najbližjem strokovnem delavcu ali drugem delavcu šole.

    16 URADNE URE


    58. člen

    Blagajna je za dijake odprta vsak dan od 9.00 do 9.30 in od 12.00 do 13.00, tajništvo pa od 12.00 do 13.30.

    Šolska knjižnica je odprta vsak dan od 7.30 do 13.30.

    17 VAROVANJE ŠOLE


    59. člen

    Za varovanje šole in nadzor nad vstopom vanjo skrbijo vsi zaposleni in dijaki šole. V času pouka opravljajo dežurstvo dijaki in učitelji. Dijak o morebitnih problemih obvešča dežurnega učitelja ali vodstvo šole.


    60. člen

    Kajenje je v vseh prostorih in na površinah šolskega centra Grm Novo mesto – centra biotehnike in turizma izrecno prepovedano.

    Kršitelj se kaznuje z vzgojnim ukrepom ali v skladu z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov, (Uradni list RS 60/2007, dne 6. 7. 2007) (materialna odgovornost). V primeru morebitne ugotovitve kršitve s strani inšpekcije in izreka globe pravni in odgovorni osebi bo globo poravnala tista oseba, ki je kršila prepoved.

    18 PREHRANA


    61. člen

    Na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in turizma je v sklopu Dijaškega in študentskega doma kuhinja, ki služi vsem dijakom šole. V dopoldanskem času imajo vsi dijaki na osnovi Zakona o šolski prehrani in Pravil šolske prehrane pravico do subvencioniranega dnevnega obroka za vsak dan prisotnosti pri pouku. Organizacijo šolske prehrane urejajo Pravila šolske prehrane.

    19 DEŽURSTVO UČITELJEV

    62. člen

    - Dežurstvo opravljajo strokovni delavci šole, in sicer po abecednem vrstnem redu po tedenskem razporedu.
    - Delovni čas dežurnega učitelja je od 7.00 do 14.00.
    - Razpored dežurnih učiteljev je objavljen na oglasni deski v zbornici in na hodniku v šoli.

    Dežurni učitelj poleg nalog iz varovanja šole in nadzora nad vstopom vanjo:
    - nadzira in preverja prihod dijakov v šolo;
    - med odmori in prostimi urami preverja delo dežurnih dijakov in jim po potrebi daje dodatna navodila;
    - med odmori spremlja vedenje dijakov po hodnikih in v razredih ter preverja njihovo morebitno odhajanje iz šole;
    - opozarja morebitne kadilce, kršitelje Zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov,
    - skrbi za red in čistočo na šoli;
    - med glavnim odmorom nadzira potek šolske malice;
    - ob koncu dežurstva svoja opažanja in pripombe vpiše v dežurno knjigo;
    - prevzame in podpiše list dežurnih dijakov.

    20 DEŽURSTVO DIJAKOV

    63. člen
     

    Med pravice in dolžnosti dijakov na Kmetijski šoli Grm in biotehniški gimnaziji spada tudi dežurstvo dijakov. To nalogo morajo praviloma opravljati vsi dijaki. V času pouka dnevno dežurajo trije dijaki; dva v glavni dežurnici, en pa v avli v prizidku šole.

    Upravičeno zamenjavo dijaka lahko odobri dežurni učitelj ali vodstvo šole.

    V primeru pisnega preverjanja znanja dežurnega dijaka nadomesti dijak, ki ga določi dežurni učitelj.

    Navodila za opravljanje dežurstva:
    - dijaki morajo dežurati po izdelanem razporedu;
    - v dežurnici mora biti ves čas prisoten vsaj eden dežurni dijak, ostalim dijakom je zadrževanje v dežurnici prepovedano;
    - v primeru odsotnosti na dan dežurstva dijak opravi dežurstvo po vrnitvi v šolo;
    - vedenje dežurnih mora biti zgledno in v ponos šoli, dijaki so dolžni svojo nalogo opravljati vestno in odgovorno;
    - dežurnemu dijaku ni dovoljeno uporabljati akustičnih aparatov;
    - v primeru večje kršitve dežurnega reda in ugleda šole šola dijaku izreče vzgojni ukrep.


    64. člen

    Naloge dežurnih dijakov
    Dežurni dijak v glavni dežurnici:
    - vodi dnevnik dežurstva (evidenca gostov, prihodi, odhodki dijakov v času pouka) ;
    - gostom daje informacije ter jih napoti na ustrezna mesta in jih po potrebi vodi;
    - zapelje malico v mladinsko sobo in odpelje posodo v kuhinjo;
    - dela kot kurir na šoli (prenaša okrožnico, po potrebi pokliče učitelja in dijaka) ;
    - sodeluje z dežurnim učiteljem;
    - da kontrolni list dežuranja v podpis dežurnemu učitelju;
    - po potrebi opravlja tudi druga opravila.

    Dežurni dijak v avli prizidka šole:
    - daje gostom informacije ter jih napoti na ustrezna mesta in jih po potrebi vodi;
    - vzpostavlja red in čistočo v avli prizidka;
    - obvesti dežurnega učitelja o morebitnih kršitvah šolskega reda;
    - sodeluje z dežurnim učiteljem;
    - po potrebi opravlja tudi druga opravila.

    21 ODDELČNA SKUPNOST


    65. člen

    Vodstvo oddelčne skupnosti sestavljajo:
    - predsednik,
    - tajnik,
    - blagajnik,
    - reditelj,
    - referenti.

    Dolžnosti predsednika:
    - vodi oddelčno skupnost,
    - skrbi za red in disciplino v razredu med odmori,
    - pomaga reševati probleme,
    - poskrbi za red, disciplino v učilnici in samostojno delo dijakov, če v učilnici ni  profesorja.

    Dolžnosti tajnika:
    - piše zapisnike na sestankih oddelčne skupnosti, sezname, poročila,
    - nadomešča blagajnika v njegovi odsotnosti.

    Dolžnosti blagajnika:
    - pobere denar za ekskurzije, predstave in ga odda v blagajno šole,
    - vodi oddelčno evidenco blagajne.

    Dolžnosti reditelja:
    - na začetku vsake učne ure javi odsotne dijake,
    - skrbi za red in čistočo v učilnici, ki jo zapusti zadnji,
    - poškodbe in okvare v učilnici mora takoj javiti učitelju,
    - po vsaki učni uri pobriše tablo, pobere večje smeti, pozabljene predmete pa odnese v tajništvo ali zbornico šole,
    - v primeru učiteljeve odsotnosti (5 minut po začetku šolske ure) obvesti zbornico ali vodstvo šole,
    - po dogovoru s posameznimi učitelji opravlja še druge naloge,
    - v primeru neizpolnjevanja rediteljevih dolžnosti se reditelju izreče vzgojni ukrep.

    Dolžnosti referenta:
    - glede na potrebe in interese dijakov oddelčna skupnost izvoli referenta za določeno področje (šport, kultura, prehrana…).

    22 SKUPNOST DIJAKOV

    66. člen

    Skupnost dijakov sestavljajo vsi dijaki šole. Svoje predstavnike v vodstvo skupnosti dijaki izvolijo na začetku šolskega leta.  Skupnost dijakov je dolžna izdelati pravila svojega delovanja. Mentorja določi ravnateljica.

    23 NAČINI ZAGOTAVLJANJA VARNOSTI IN ZDRAVJA DIJAKOV

    67. člen
    (garderoba in oprema dijakov)

    Dijaki morajo biti v razredu obvezno obuti v šolske copate. Cokle in športna obutev niso dovoljeni. Zunanja obutev in obleka se hrani v garderobnih omaricah, ki so nameščene v prostorih šole. V kolikor dijak copat nima s seboj, si jih mora priskrbeti pri dežurnem učitelju oz. dijaku. Stroški za copate bodo zaračunani preko položnice. Posebna oprema je potrebna pri športni vzgoji, pri praktičnemu izobraževanju (praktični pouk, PUD). Dijaki brez opreme (športna ali delovna oprema) ne morejo  sodelovati pri pouku, zato dobijo neopravičen izostanek. Na posestvu so prostori zaklenjeni, nadzor pa vodijo dežurni dijaki in učitelji praktičnega izobraževanja. V šolo ne priporočamo prinašati večjih vsot denarja ali dragocenejših predmetov, saj za ukradeni denar ali predmete šola ne odgovarja.

    68. člen
    (varstvo pri delu)
     

    Dijaki so na začetku šolskega leta oziroma ob začetku posameznega predmeta ali modula seznanjeni s pogoji dela pri pouku ter predpisano in zahtevano zaščitno oziroma varovalno opremo (delovna obleka in delovna obutev pri praktičnem izobraževanju). Dijaki so sprotno pri vzgojno-izobraževalnem delu seznanjeni z varstvom pri delu in opozorjeni na zaščitno delovanje.

    69. člen
    (zdravstveno varstvo)

    Dijaki 1. in 3. letnika so vključeni  v organizirane obvezne sistematske zdravstvene preglede. Za vse dijake šole se brezplačno izvaja tudi cepljenje proti klopnem meningoencefalitisu.
    V primeru nezgode (poškodbe), nenadne slabosti ali bolezni dijaka med poukom oziroma pri dejavnostih, učitelj, razrednik ali dežurni delavec šole ukrepa glede na vrsto ter naravo poškodbe (nudenje prve pomoči s strani zaposlenih, klic na urgentni blok) in nato obvesti starše ter vodstvo šole. V primeru poškodbe zaradi nasilnih dejanj se ravna po Protokolu za preprečevanje nasilja.

    70. člen
    (preventivna dejavnost šole)

    Šola s preventivnim delovanjem ozavešča dijake o:
    - varstvu okolja,
    - zdravem načinu življenja ter izrabi prostega časa,
    - varovanju pred različnimi nevarnostmi in tveganji, kot so nezgode, kajenje, uživanje alkohola in drugih drog, druge zasvojenosti,
    - različnih vrstah nasilja ter
    - varnem spolnem vedenju.

    Šola v okviru izobraževanja dijake vzpodbuja k sprejemanju splošnih civilizacijskih vrednot ter jih seznanja z njihovimi pravicami in načini iskanja ustrezne pomoči, ko se znajdejo v nevarnosti ali stiski.

    24 PRAVILNIK O STATUSU ŠPORTNIKA/KULTURNIKA


    71. člen

    Ta pravilnik ureja način dodeljevanja statusa športnika dijakom Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije /v nadaljevanju: šole/.


    72. člen

    Status dijaka perspektivnega športnika si lahko pridobi dijak, ki je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in tekmuje v uradnih tekmovanjih nacionalnih panožnih športnih zvez.

    Status dijaka vrhunskega športnika si lahko pridobi dijak, ki ima naziv vrhunskega športnika v skladu z zakonom o športu.

    73. člen
    (postopek dodelitve statusa in trajanje)

    Pridobitev statusov iz 71. člena tega pravilnika pisno predlagajo starši ali zakoniti zastopnik mladoletnega dijaka ali polnoletni dijak.
    K predlogu za pridobitev statusa je treba priložiti:
    - za status dijaka perspektivnega športnika potrdilo, da je registriran pri nacionalni panožni športni zvezi in da tekmuje v uradnem tekmovanju te športne zveze;
    - za status dijaka tekmovalca potrdilo državnega strokovnega društva, združenja ali drugega pristojnega organa, ki organizira ali vodi priprave na tekmovanja in znanja, da se dijak pripravlja in sodeluje v uradnem tekmovanju.

    74. člen

    Status traja najmanj eno šolsko leto, izjemoma tudi manj, če dejavnost, zaradi katere bi bile potrebne prilagoditve šolskih obveznosti, traja krajši čas.

    75. člen
    (prilagajanje obveznosti)

    Pravice in obveznosti oziroma prilagoditve šolskih obveznosti dijaku športniku in dijaku tekmovalcu določi ravnatelj s sklepom o dodelitvi statusa.

    76. člen
    (določanje medsebojnih pravic in obveznosti)

    S sklepom o dodelitvi statusa oziroma dogovorom o prilagajanju šolskih obveznosti se določijo medsebojne pravice in obveznosti, povezane s statusom, v skladu s tem pravilnikom in drugimi predpisi.

    Prilagodijo se zlasti:
    - obdobja obvezne navzočnosti pri pouku in praktičnem pouku;
    - obveznosti dijaka pri pouku in drugih delih izobraževalnega programa (vaje, obvezne izbirne vsebine oziroma interesne dejavnosti, strokovne ekskurzije…);
    - način in roki za ocenjevanje znanja oziroma izpolnjevanja drugih obveznosti;
    - druge medsebojne pravice in obveznosti

    77. člen
    (izvedbeni načrt)

    Izvedbeni načrt pripravi razrednik in ga uskladi v oddelčnem učiteljskem zboru. Pri pripravi upošteva dijakove obveznosti iz izobraževalnega programa in tiste, zaradi katerih mu je bil status dodeljen.

    78. člen
    (prenehanje in mirovanje statusa)

    Dijaku lahko status preneha:
    - na zahtevo oziroma željo dijaka ali njegovih staršev, kadarkoli želijo,
    - če poteče čas, za katerega mu je bil dodeljen,
    - če mu preneha status dijaka na šoli, prenehajo vse pravice, ki izhajajo iz tega statusa,
    - če izgubi status perspektivnega oziroma vrhunskega športnika po predpisih zakona o športu,
    - če mu ga šola odvzame.

    O prenehanju statusa, odvzemu ali mirovanju odloča ravnatelj. Pred odločitvijo si mora pridobiti mnenje ali izjave dijaka ter vseh podpisnikov sklepa oziroma dogovora in upoštevati predpisana dokazila.

    79. člen
    (prilagojene obveznosti glede na kategorijo dodeljenega statusa)

    Status perspektivnega športnika
    - Dijak je opravičen pouka med organiziranimi pripravami, katere predhodno sporoči razredniku in po pripravah prinese pisno opravičilo.
    - Dijak je opravičen od pouka v času tekem.
    - Po tekmi ima dijak možnost, da se opraviči od spraševanja, za opravičevanje mora dijak prinesti dokazilo o udeležbi na tekmovanju. Dokazilo mora vsebovati datum tekmovanja, overovljen žig kluba in podpis staršev.
    - Dijak ni opravičen najavljenih pisnih izdelkov, razen v primeru opravičenega izostanka.
    - Če je dijak odsoten v času skupinskega ocenjevanja znanja zaradi treninga, tekmovanj ali priprav, se z učiteljem dogovori za novi termin.
    - Zaključkov izobraževanja in razpisanih izpitnih rokov (matura, poklicna matura, zaključni izpit, popravni izpiti, predmaturitetni preizkus…) ni mogoče prestavljati.
    - Praktični del pouka mora biti opravljen v celoti.

    Status vrhunskega športnika
    - Dijak ima možnosti, da se z učitelji dogovori za datum ustnega ocenjevanja za vse predmete oziroma module.
    Pri pouku mora dijak:
    - Intenzivno sodelovati in delati kot ostali dijaki.
    - Spoštovati dogovorjene roke, sicer mu učitelj sam postavi rok.
    - Dijaku, ki je odsoten v času skupinskega ocenjevanja znanja zaradi treninga, tekmovanja ali priprav, se določi dodatni rok.
    - Dijak, ki ima status vrhunskega športnika, mora biti praviloma ocenjen vsako ocenjevalno obdobje. Izjemoma je zaradi tekem ali priprav lahko neocenjen iz največ enega predmeta oziroma modula. Dijak je dolžan, da se v 14-ih dneh po konferenci oziroma po prihodu v šolo, dogovori za ocenjevanje.
    - Zaključkov izobraževanja in razpisanih izpitnih rokov (matura, poklicna matura, zaključni izpit, popravni izpiti, predmaturitetni preizkus…) ni mogoče prestavljati.
    - Praktični del pouka mora biti opravljen v celoti.

    80. člen
    (odvzem statusa športnika)

    Dijak lahko izgubi status športnika, če ne izpolnjuje obveznosti med šolskim letom. Predlog za odvzem statusa športnika lahko poda posamezni učitelj ali razrednik. O odvzemu odloča učiteljski zbor.

    Dijak lahko izgubi status športnika iz naslednjih razlogov:
    - zaradi neprimernega vedenja (če se mu izreče vzgojni ukrep – ukor razrednika) ;
    - če ima več kot dve negativni oceni ob konferenci (v tem primeru status izgubi za toliko časa, dokler ocen ne popravi) ;
    - če neupravičeno zavrne sodelovanje v šolski reprezentanci, razen ko je odsoten zaradi priprav in tekmovanj;
    - če se izmika preverjanju in ocenjevanju znanja v dogovorjenih rokih;
    - če status izkorišča in se izmika šolskim obveznostim tudi v času, ko ni obremenjen z drugimi aktivnostmi;
    - kadar dijak iz kakršnihkoli razlogov preneha tekmovati, aktivno trenirati ali so njegovi rezultati slabši, kot jih zahteva ta pravilnik.

    81. člen
    (obveznosti dijaka, staršev in kluba)

    Športniki morajo za vsak trening, tekmovanje ali odhod na priprave, ki trajajo med poukom, prinesti razredniku predhodno obvestilo kluba ali reprezentance, ki ga morajo podpisati starši. Po prihodu v šolo pa morajo prinesti opravičilo, ki ga napiše klub, trener ali mentor in ga morajo obvezno podpisati starši.

    Vsi športniki so dolžni zastopati Kmetijsko šolo Grm in biotehniško gimnazijo na vseh šolskih tekmovanjih, razen ko so odsotni zaradi svojih priprav ali tekmovanj.

    Trener in starši športnika morajo prihajati v šolo na govorilne ure in roditeljske sestanke.
    Razredniki na pedagoških konferencah redno poročajo o učnih uspehih športnikov.
    Status športnika in kategorijo vpiše razrednik v dnevnik.
    Dijak, ki se neprimerno vede in ni zgled športnika, ne more dobiti status športnika oziroma se mu status odvzame.

    82. člen
    (status kulturnika)

    Pravilnik o statusu športnika se smiselno uporablja tudi za status kulturnika.

    25 PRAVILNIK O OBVEZNOSTIH DIJAKOV PRI PRAKTIČNEM IZOBRAŽEVANJU

    83. člen
    (praktično izobraževanje)

    Praktično izobraževanje obsega praktični pouk strokovnih modulov in praktično usposabljanje z delom (v nadaljevanju: PUD).

    84. člen
    (praktični pouk)

    Praktični pouk je del pedagoškega procesa in poteka skozi celo šolsko leto (1. 9.–31. 8.) na Medpodjetniškem izobraževalnem centu (v nadaljevanju: MIC). Ura praktičnega pouka traja 45 minut. Med urami ni 5 minutnih odmorov in je le 30-minutni odmor, ki je namenjen malici.

    85. člen
    (praktično usposabljanje z delom)

    PUD poteka skozi celo šolsko leto (1. 9.–31. 8.) na MIC-u. Del PUD-a lahko dijaki opravljajo pri zasebnikih, v podjetjih ali na mojstrskih kmetijah, vendar samo, če je bila med njimi  in  šolo sklenjena kolektivna učna pogodba. Ura PUD-a traja 60 minut.

    86. člen
    (organizacija praktičnega dela strokovnega modula in PUD-a)

    Zaradi narave dela se lahko praktični del strokovnega modula in PUD organizirata v popoldanskem času, v času pouka prostih dni in v času šolskih počitnic. Vse takšne organizirane oblike praktičnega izobraževanja morajo biti vnaprej najavljene.

    87. člen
    (delo v skupini)

    Dijak se v času praktičnega dela strokovnega modula in PUD-a ne sme oddaljiti od skupine, v katero je razporejen, razen, če mu to dovoli učitelj.  Neupoštevanje tega člena se šteje kot lažja oziroma težja kršitev, v kolikor se ta ponavlja.

    88. člen
    (delavniški dnevnik)

    Dijak dobi na začetku šolskega leta mapo z delavniškimi dnevniki. Po opravljenem praktičnem delu strokovnega modula je dijak dolžan napisati delavniški dnevnik, ki ga prinese v podpis naslednjo prakso.
    Po opravljeni živinorejski praksi so dijaki dolžni napisati dnevnik za vsak dan opravljene prakse.
    Dnevnike oddajo en teden po opravljenem praktičnem pouku nosilcu strokovnih modulov s področja živinoreje.
    Na zahtevo učitelja dijaki oddajo napisane dnevnike v pregled učitelju, ki je zadolžen za razred.

    89. člen
    (evidenčni karton)

    Dijak dobi evidenčni karton na začetku šolskega leta, z namenom, da vodi lastno evidenco prisotnosti in opravljenih obveznosti praktičnega pouka in PUD-a. Na njem zbira podpise učiteljev in mentorjev.

    90. člen
    (poročilo o opravljenem PUD-u)

    Najkasneje zadnji dan  opravljanja PUD-a mora dijak oddati poročila skupaj z evidenčnim kartonom učitelju, ki je zadolžen za njihov razred ali dežurnemu učitelju. Dijak napiše toliko poročil, kot imajo tednov PUD-a.

    91. člen
    (napredovanje v višji letnik)

    Dijak napreduje v višji letnik, če ima opravljene vse obveznosti praktičnega izobraževanja.

    92. člen
    (opravljanje PUD-a na domači kmetiji, delavnici, podjetju…)

    Dijaki lahko opravljajo sorazmerni delež PUD-a doma, in sicer, za ves čas izobraževanja:
    - NPI (2 dni),
    - SPI (9 dni),  
    - SSI (3 dni),
    - PTI (2 dni).

    Čas opravljanja PUD-a doma mora dijak najaviti najmanj en dan pred opravljanjem organizatorju PUD-a ali učitelju, ki je zadolžen za posamezen razred pri PUD-u.

    Hkrati sta lahko iz posameznega razreda lahko doma le dva dijaka.

    Po opravljenem PUD-u doma prinese dijak podpisan evidenčni karton s strani staršev.

    Glede na posebnosti posameznega dijaka oziroma domačih razmer, so na podlagi prošnje dijaka oziroma staršev, po individualni obravnavi, možna odstopanja  od zgoraj navedenih določb.

    93. člen
    (oprema dijakov)

    Za opravljanje praktičnega dela strokovnega modula in PUD-a mora imeti dijak primerno lastno delovno obleko in obutev, ki so različne glede na program izobraževanja. Če dijak nima opreme in učitelj smatra, da bi to ogrožalo njegovo varnost in zdravstveno stanje, mu lahko prepove prisotnost pri pouku.

    94. člen
    (pravila za pridobivanje podpisov učiteljev in mentorjev)

    Dijak si pridobi podpis za prisotnost, kadar:
    - je imel primerno delovno obleko in obutev;
    - je vestno, natančno in varno opravil delo, ki mu je bilo naloženo;
    - se je skrbno obnašal do šolskega inventarja in ostale šolske lastnine;
    - je imel primeren odnos do učitelja in sošolcev;
    - ni spravljal sebe ali drugih v nevarnost oziroma je upošteval pravila in predpise s področja varnosti in zdravja pri delu;
    - se je držal tudi ostalih dolžnosti dijaka, določenih z ostalimi pravilniki.

    Kadar učitelj ugotovi kršitev katerega od navedenih pravil ali katero koli drugo kršitev šolskih pravil, dijaku ne podpiše evidenčnega kartona, kar pomeni, da ta ni opravil obveznosti za priznavanje praktičnega pouka tega dne.

    Nepodpisana rubrika za tekočo praktično izobraževanje v evidenčnem kartonu se smatra kot neprisotnost  in jo je potrebno nadomeščati.

    Dijak lahko izjemoma, če je evidenčni karton pozabil doma, le-tega prinese v podpis naslednji dan učitelju, ki ga je imel  praktični pouk oziroma PUD.

    95. člen
    (prisotnost pri praktičnem pouku)

    Dijak mora opraviti vse manjkajoče ure pri praktičnem delu strokovnega modula, kar je pogoj za napredovanje v višji letnik. Manjkajoče ure praktičnega pouka se nadomešča po vnaprejšnjem dogovoru z organizatorjem praktičnega pouka.

    V primeru daljše opravičene odsotnosti od praktičnega dela se lahko z dijakom sklene pedagoška pogodba ali pa se izdela individualni program izobraževanja.

    96. člen
    (pogoj za zaključek izobraževanja)

    Pogoj za opravljanje poklicne mature ali zaključnega izpita so opravljene vse obveznosti pri praktičnem delu strokovnih modulov in PUD-u

    Mnenja:
    - učiteljski zbor: 7. 9. 2011 (pozitivno mnenje)
    - svet staršev: 10. 10. 2011 (pozitivno mnenje)
    - dijaška skupnost: 9. 11. 2011 (pozitivno mnenje)
                                                           

    Šolska pravila stopijo v veljavo, dne 9. 12. 2011
    Vida Hlebec, ravnateljica